Zmanjševanje tveganj pri izvoznih poslih

Zavarovanje izvoznih poslov in izhodnih investicij v tujini je pomembna komponenta poslovanja s tujino, še posebno v času zdravstvene krize in katastrofalnih naravnih nesreč, saj se na ta način zmanjšajo poslovna tveganja. Podjetja morajo pripraviti scenarije alternativnih oblik (po)-zavarovanja izvoznih terjatev do kupcev v EU in državah OECD pa tudi scenarije zavarovanja domačih terjatev.

Pri tem pa je smiselno vključiti zavarovalnice in banke, ki ponujajo različne oblike zavarovanja, so med drugim povedali na nedavnem posvetu glede zavarovanj terjatev, ki ga je soorganizirala GZS. Hkrati so poudarili nujnost presoje finančnih izkazov tujih in domačih kupcev za poslovno leto 2020 ter preučitve možnosti kritja tveganj, tudi višjega s strani komercialnih zavarovalnic. Kot pomembno so na posvetu poudarili še, da se pri zavarovalnih poslih, povezanih s terjatvami, izkoristijo priložnosti digitalne transformacije.



Če se podjetja za financiranje svojih izvoznih poslov obrnejo na poslovne banke, lahko banke svoje kredite in garancijske instrumente za te posle zavarujejo tudi pri SID banki. Izvozniki si lahko pri SID banki zavarujejo nemarketabilna tveganja in si tako ustvarijo možnosti za stabilno in varno poslovanje v mednarodnem prostoru.

Podjetjem, komercialnim bankam in komercialnim kreditnim zavarovalnicam je na voljo cela paleta zavarovalnih storitev SID banke, in sicer pozavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev, zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov, investicij, bančnih storitvenih garancij, zavarovanje kreditov za pripravo na izvoz, možna so tudi neposredna zavarovanja kratkoročnih kreditov za nemarketabilne trge.

Različna zavarovanja pred tveganji

Podjetja, ki sklepajo posle na podlagi pogodbe oziroma naročila, lahko zavarujejo rizike pred dobavo, ki vključujejo tveganja v zvezi s prekinitvijo oziroma odstopom partnerja od posla. V okviru zavarovanj kreditnih tveganj je mogoče zavarovati tveganje neplačila za dobavljeno blago ali storitev. Zoper ta tveganja se lahko izvoznik neposredno zavaruje pri SID banki, lahko pa to uredi pri svoji kreditni zavarovalnici, ki terjatve pozavaruje pri SID banki.

Če podjetja potrebujejo kritje iz naslova izdanih garancijskih instrumentov za izvozne posle, se lahko pri SID banki zavarujejo za primer neupravičenega unovčenja instrumenta oziroma iz nekomercialnih razlogov. »Možno pa je zavarovati tudi banko izdajateljico instrumenta, in sicer zoper unovčitev instrumenta iz katerega koli razloga. Takšno zavarovanje običajno precej pripomore k temu, da je komercialna banka pripravljena podpirati izvoznika z izvoznimi garancijami. V tem primeru je podjetje končni koristnik zavarovalnega razmerja med SID banko in drugo komercialno banko,« navajajo v SID banki. Obenem dodajajo, da večjim podjetjem ponujajo financiranje in zavarovanje tujega kupca oziroma njegove banke z namenom, da se izvozi blago slovenskega porekla.

»Možno je tudi zavarovanje odkupa terjatev slovenskega izvoznika, pri čemer svetujemo, da se o zavarovanju in odkupu dogovorita pred realizacijo komercialnega posla. Pri poslovnih skupinah je možno tudi neposredno financiranje odvisnih družb v tujini za pospeševanje internacionalizacije. Prav tako se lahko pri SID banki zavarujejo kapitalski vložki v odvisna podjetja. Financiranje in odkup terjatev lahko opravlja SID banka neposredno, možno pa je tudi, da transakcijo odkupa terjatve opravi druga poslovna banka in jo zavaruje pri SID banki.«



Podjetja, kot še pojasnjujejo v SID banki, pretežno povprašujejo po financiranju in zavarovanju izvoznih poslov v države nekdanje Sovjetske zveze in Zahodnega Balkana, v manjši meri pa tudi v Afriko, Azijo ter na Bližnji vzhod. Z vidika zavarovalnih storitev pa za mala in srednja podjetja izpostavljajo zavarovanje tveganj pred dobavo (krije rizike odstopa od pogodbe partnerja); zavarovanje rizikov neplačila dobavljenega blaga ali opravljenih storitev; zavarovanje kredita za pripravo na izvoz ter zavarovanje bančnih garancij.

Posvetovanje evropske komisije

Evropska komisija je konec julija začela ciljno javno posvetovanje o predlagani spremembi sporočila za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov, ki bo potekalo do 23. septembra. Izvozni krediti tujim kupcem blaga in storitev omogočajo odlog plačila. Odlog plačila pomeni kreditno tveganje za prodajalce, za katero se sami zavarujejo (zavarovanje izvoznih kreditov). Sporočilo za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov določa pravila, ki onemogočajo, da bi državna podpora izvoznim kreditom izkrivljala konkurenco med zasebnimi zavarovalci, javnimi zavarovalci in javno podprtimi zavarovalci izvoznih kreditov ter vzpostavitev enakopravnih konkurenčnih pogojev med izvozniki v različnih državah članicah.

Vrednotenje sporočila za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov je pokazalo, da obstoječe določbe v večini ustrezajo svojemu namenu in so še vedno potrebne. Predlagano je manjše število sprememb, ki so pretežno tehnične narave, je še navedla evropska komisija.