Zaposleni so tudi v domeni vodstva, ne samo kadrovika
Kaj se bo zgodilo s podjetjem, ki ga motnje poslovanja postavijo v položaj, ko lahko zaplava ali pa potone, je odvisno od kadrov.
Odpri galerijo
Podjetja v Sloveniji nimajo dovolj znanj s področja raziskav trga in prodaje, predvsem pa jim manjka digitalnih veščin, kar se je v pandemiji izkazalo kot velika pomanjkljivost. FOTO: Sdecoret/Shutterstock
Glavni adut podjetij, ki se poleg hitrih, a predvidljivih sprememb, kot je na primer digitalizacija, soočajo še z disrupcijami tipa covid-19, so kadri. Oziroma njihov potencial, ki ga v podjetjih morajo prepoznati in vanj vlagati. Zaposlene morajo opremiti z znanji, da se bodo sposobni in tudi pripravljeni hitro in kar najbolje odzvati na spremembe.
Nedavne motnje poslovanja so organizacije postavile v položaj, ko lahko zaplavajo ali pa potonejo, »pri čemer so odločilni sodelovanje, kreativnost, presoja in prilagodljivost zaposlenih,« je ocenila Damjana Spruk, menedžerka v kadrovskem oddelku Deloitta Slovenija v komentarju Deloittove globalne raziskave o trendih na področju človeškega kapitala.
»Pandemija covida-19 je pokazala, kako odporna je delovna sila. Delavci so uspešno izpolnili zahteve po razširitvi svojih vlog in premagali vse izzive, pred katere so bili postavljeni,« je še dodala. Vendar pa tega ne gre prepuščati naključjem, postalo je jasno, da morajo biti zaposleni in vprašanja, povezana z njimi, ena od največjih prioritet članov uprave in vodij odborov, človeški kapital ni več samo v domeni kadrovske službe.
Raziskava med 3600 menedžerji in vodstvenimi delavci v 96 državah je pokazala, da se je po izkušnji s koronavirusom skoraj potrojil delež organizacij (še vedno pa jih je zgolj 17 odstotkov), ki se pripravljajo tudi na nenačrtovane dogodke, ki so sicer malo verjetni, a bi imeli velik vpliv na poslovanje.
Najpomembnejši dejavnik pri zagotavljanju pripravljenosti delovne sile je izraba celotnega potenciala zaposlenih, pri čemer je treba v ospredje postaviti njihove zmožnosti. Skoraj tri četrtine vodij je povedalo, da je sposobnost ljudi za prilagajanje, prekvalifikacijo in prevzemanje novih vlog najpomembnejše orodje za odzivanje na prihodnje motnje v poslovanju.
Vendar pa samo 17 odstotkov od teh vodij pravi, da je njihova organizacija zelo pripravljena na to. Deloitte ocenjuje, da to kaže na morebiten razkorak med prioritetami vodij in njihovo dejansko podporo razvoju delovne sile.
A primerov dobrih praks ne manjka. Tudi v Sloveniji je nabor organizacij, ki načrtno vlagajo v razvoj zaposlenih, vse večji. »Karierni razvoj zaposlenih je odločilnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti družbe. Na ravni organizacije ga izvajamo sistemsko, do nivoja zaposlenega pa individualno. Velik poudarek posvečamo osebnemu izpopolnjevanju, medgeneracijskemu sodelovanju in prebujenosti vsakega zaposlenega, saj je to motivacija za odlično upravljanje sprememb,« so pojasnili v Zavarovalnici Sava.
Industrija, v kateri delujejo, doživlja prerod, saj se ji z razmahom sodobnih tehnologij in ob globljem razumevanju potreb, želja in vrednot strank ter njihovega življenjskega sloga odpira veliko priložnosti. Zato med zaposlenimi spodbujajo kreativnost, radovednost, strast do dela in učenja.
Pri razvoju zaposlenih so zelo pomembni kultura povezovanja, timsko in ciljno usmerjeno delo, odprta in dostopna komunikacija, naštevajo. Med pandemijo so močno povečali število izobraževanj in usposabljanj. To, da so jih v celoti preselili na splet, se je izkazalo kot zelo učinkovito, zato bodo ta pristop nadaljevali in aktivnosti še okrepili.
Tudi v Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ), kjer za domači in tuji trg nudijo storitve preizkušanja in certificiranja proizvodov ter organizacij, pa tudi izobraževanja v podporo industriji, poudarjajo pomen znanja. »Zaposleni se nenehno izobražujejo, saj le tako lahko ostajamo v koraku s hitrim tehnološkim napredkom ter vodilni na področjih kakovosti in odličnosti,« so sporočili in poudarili, da specifičnost storitev, ki jih ponujajo, tudi od njihovih prodajnikov zahteva vrhunsko strokovno znanje.
Prav prodajne ekipe v podjetjih so bile v zadnjem letu na posebni preizkušnji sposobnosti hitre prilagoditve razmeram. Ko so se čez noč zaprle možnosti osebnih srečanj s kupci, na katerih je temeljil najpomembnejši del sklepanja dogovorov, je le manjšemu delu uspelo hitro in učinkovito preiti na digitalne kanale. Sklepati je mogoče, da je tehnologije za ta namen preizkušal že prej.
V četrtini podjetij v McKinseyjevi globalni raziskavi o spremembah v prodaji B2B zaradi covida-19 so že takoj ob izbruhu pandemije povedali, da se je digitalni prodajni model, ki so ga vpeljali, izkazal za enako učinkovitega kot prejšnji, bolj osebni. S kasnejšimi ponovitvami raziskav se ta delež ni spremenil, medtem ko je na začetku novi model kot manj učinkovit ocenilo 46 odstotkov vprašanih, v zadnjem anketiranju je bilo tega mnenja še 17 odstotkov vprašanih.
V Sloveniji se je digitalizacija pokazala kot nezanemarljiv izziv, pritrjujejo v Javni agenciji RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije Spirit: podjetja nimajo dovolj znanj s področja raziskav trga, prodaje in predvsem digitalnih veščin, kar se je v pandemiji izkazalo kot velika pomanjkljivost. Temu prilagajajo program izobraževanj.
»Poleg že uveljavljenega programa za izvoznike o vodenju izvoznega poslovanja, kjer podjetja naučimo raziskati tržišče, pripraviti izvozni načrt, izvesti pogajanja in uspešno prodati izdelke ali storitve na tuje trge, smo uvedli tudi nove izobraževalne, praktično usmerjene programe, kjer podjetja opremimo z znanjem in veščinami, s katerimi lažje in uspešneje vstopajo na tuje trge,« so pojasnili.
V programu Digitalna realnost za izvoznike izobražujejo o tem, kako izkoristiti digitalne tehnologije in kanale za hitrejšo in ugodnejšo širitev v tujini, pri preoblikovanju nabavnih verig in iskanju učinkovitejših načinov organizacije procesov v podjetjih. Za službe marketinga organizirajo program, v katerem predstavijo aktivnosti, potrebne za vstop na tuji trg, ter načine, kako pri tem uporabiti digitalna orodja in kanale za analizo trga.
Spirit sodeluje tudi v pobudi Grow Slovenia with Google, ki je namenjen večanju digitalnih kompetenc zaposlenih. »S temi programi poskušamo približati digitalno okolje izvozno naravnanim mikro-, malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter dvigniti kompetence zaposlenih s področja uporabe digitalnih marketinških orodij ter pomagati izpeljati njihove prioritetne aktivnosti na področju digitalizacije prodajnega in marketinškega procesa,« navajajo.
Drugi sklop veščin, ki jih podjetja potrebujejo pri uspešnem mednarodnem poslovanju, so veščine tržnega raziskovanja. Raziskava trga podjetjem pove, katera tržišča so perspektivna z vidika prodaje njihovih izdelkov in storitev pa tudi z vidika nabave materialov za proizvodne aktivnosti. Nekatera brezplačna orodja za osnovno raziskavo tržišč Spirit ponuja na spletnem portalu izvoznookno.si, v izobraževanjih Strateško na trg pa podjetja spoznajo vse vidike poslovanja v posamezni državi.
Tretji sklop je učinkovita predstavitev. »Opažamo, da imajo slovenska podjetja odlične izdelke in storitve, nekoliko slabša pa je njihova prodajna predstavitev. V programu zato pokažemo, kako pripraviti učinkovito vizualno predstavitev podjetja na različnih komunikacijskih kanalih. Pojasnimo trende in smernice ter predstavimo primere dobrih praks.
Z udeleženci se pogovorimo o njihovi trenutni predstavitvi ter skupaj preučimo možnosti izboljšav, udeleženci pridobljena znanja preizkušajo na primerih lastnih prodajnih predstavitev,« aktivnosti opisujejo na Spiritu, v prihodnje pa bodo dodali tudi usposabljanja za predstavitev na virtualnih sejemskih dogodkih.
Podjetjem svetujejo, da izkoristijo vse možnosti za pridobitev novih veščin in kompetenc s področja učinkovite raziskave tržišča, digitalnega poslovanja in uspešne prodaje. »Z digitalizacijo je pridobivanje znanj postalo še bolj dosegljivo, z osvojenimi znanji pa bodo podjetja odlično pripravljena, da bodo lahko učinkoviteje in samozavestneje vstopila in širila poslovanje na tuje trge. Bo pa za uspešno poslovanje na tujih tržiščih osebni stik še vedno pomemben,« so poudarili v Spiritu.
Tudi v SIQ Ljubljana, kjer ponudba izobraževanj temelji na sistemih vodenja, uspešnosti in učinkovitosti poslovanja, spodbujajo k vlaganjem v znanje zaposlenih: »Ob vsaki gospodarski krizi je v večini organizacij eden od prvih ukrepov prav ukinitev usposabljanj sodelavcev. A verjamemo, da zavedanje o pomembnosti strateškega upravljanja in razvijanja znanja sodelavcev in organizacijskega znanja raste.«
Med epidemijo so razvili spletna izobraževanja, zdaj pa ponujajo kombinacijo spletnih izobraževanj s praktičnimi prikazi v živo. »Skladno s potrebami trga razvijamo vsebine, ki se vežejo na razvoj operativne učinkovitosti organizacij (uvajanje vitkosti, agilnosti, obvladovanje sprememb) ter zagotavljanje neprekinjenega poslovanja in varovanja informacij. Razvijamo nov izobraževalni program o industrializaciji 4.0 in 5.0 za proizvodna podjetja ter izobraževalne vsebine o uvajanju trajnostnih strategij v organizacije,« so povedali v SIQ.
Nedavne motnje poslovanja so organizacije postavile v položaj, ko lahko zaplavajo ali pa potonejo, »pri čemer so odločilni sodelovanje, kreativnost, presoja in prilagodljivost zaposlenih,« je ocenila Damjana Spruk, menedžerka v kadrovskem oddelku Deloitta Slovenija v komentarju Deloittove globalne raziskave o trendih na področju človeškega kapitala.
Prioritete in dejanska podpora
»Pandemija covida-19 je pokazala, kako odporna je delovna sila. Delavci so uspešno izpolnili zahteve po razširitvi svojih vlog in premagali vse izzive, pred katere so bili postavljeni,« je še dodala. Vendar pa tega ne gre prepuščati naključjem, postalo je jasno, da morajo biti zaposleni in vprašanja, povezana z njimi, ena od največjih prioritet članov uprave in vodij odborov, človeški kapital ni več samo v domeni kadrovske službe.
Raziskava med 3600 menedžerji in vodstvenimi delavci v 96 državah je pokazala, da se je po izkušnji s koronavirusom skoraj potrojil delež organizacij (še vedno pa jih je zgolj 17 odstotkov), ki se pripravljajo tudi na nenačrtovane dogodke, ki so sicer malo verjetni, a bi imeli velik vpliv na poslovanje.
Najpomembnejši dejavnik pri zagotavljanju pripravljenosti delovne sile je izraba celotnega potenciala zaposlenih, pri čemer je treba v ospredje postaviti njihove zmožnosti. Skoraj tri četrtine vodij je povedalo, da je sposobnost ljudi za prilagajanje, prekvalifikacijo in prevzemanje novih vlog najpomembnejše orodje za odzivanje na prihodnje motnje v poslovanju.
Vendar pa samo 17 odstotkov od teh vodij pravi, da je njihova organizacija zelo pripravljena na to. Deloitte ocenjuje, da to kaže na morebiten razkorak med prioritetami vodij in njihovo dejansko podporo razvoju delovne sile.
Sistemsko, a individualno
A primerov dobrih praks ne manjka. Tudi v Sloveniji je nabor organizacij, ki načrtno vlagajo v razvoj zaposlenih, vse večji. »Karierni razvoj zaposlenih je odločilnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti družbe. Na ravni organizacije ga izvajamo sistemsko, do nivoja zaposlenega pa individualno. Velik poudarek posvečamo osebnemu izpopolnjevanju, medgeneracijskemu sodelovanju in prebujenosti vsakega zaposlenega, saj je to motivacija za odlično upravljanje sprememb,« so pojasnili v Zavarovalnici Sava.
Industrija, v kateri delujejo, doživlja prerod, saj se ji z razmahom sodobnih tehnologij in ob globljem razumevanju potreb, želja in vrednot strank ter njihovega življenjskega sloga odpira veliko priložnosti. Zato med zaposlenimi spodbujajo kreativnost, radovednost, strast do dela in učenja.
Pri razvoju zaposlenih so zelo pomembni kultura povezovanja, timsko in ciljno usmerjeno delo, odprta in dostopna komunikacija, naštevajo. Med pandemijo so močno povečali število izobraževanj in usposabljanj. To, da so jih v celoti preselili na splet, se je izkazalo kot zelo učinkovito, zato bodo ta pristop nadaljevali in aktivnosti še okrepili.
Tudi v Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ), kjer za domači in tuji trg nudijo storitve preizkušanja in certificiranja proizvodov ter organizacij, pa tudi izobraževanja v podporo industriji, poudarjajo pomen znanja. »Zaposleni se nenehno izobražujejo, saj le tako lahko ostajamo v koraku s hitrim tehnološkim napredkom ter vodilni na področjih kakovosti in odličnosti,« so sporočili in poudarili, da specifičnost storitev, ki jih ponujajo, tudi od njihovih prodajnikov zahteva vrhunsko strokovno znanje.
Prav prodajne ekipe v podjetjih so bile v zadnjem letu na posebni preizkušnji sposobnosti hitre prilagoditve razmeram. Ko so se čez noč zaprle možnosti osebnih srečanj s kupci, na katerih je temeljil najpomembnejši del sklepanja dogovorov, je le manjšemu delu uspelo hitro in učinkovito preiti na digitalne kanale. Sklepati je mogoče, da je tehnologije za ta namen preizkušal že prej.
V četrtini podjetij v McKinseyjevi globalni raziskavi o spremembah v prodaji B2B zaradi covida-19 so že takoj ob izbruhu pandemije povedali, da se je digitalni prodajni model, ki so ga vpeljali, izkazal za enako učinkovitega kot prejšnji, bolj osebni. S kasnejšimi ponovitvami raziskav se ta delež ni spremenil, medtem ko je na začetku novi model kot manj učinkovit ocenilo 46 odstotkov vprašanih, v zadnjem anketiranju je bilo tega mnenja še 17 odstotkov vprašanih.
Izobraževanja za sodobne veščine
V Sloveniji se je digitalizacija pokazala kot nezanemarljiv izziv, pritrjujejo v Javni agenciji RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije Spirit: podjetja nimajo dovolj znanj s področja raziskav trga, prodaje in predvsem digitalnih veščin, kar se je v pandemiji izkazalo kot velika pomanjkljivost. Temu prilagajajo program izobraževanj.
»Poleg že uveljavljenega programa za izvoznike o vodenju izvoznega poslovanja, kjer podjetja naučimo raziskati tržišče, pripraviti izvozni načrt, izvesti pogajanja in uspešno prodati izdelke ali storitve na tuje trge, smo uvedli tudi nove izobraževalne, praktično usmerjene programe, kjer podjetja opremimo z znanjem in veščinami, s katerimi lažje in uspešneje vstopajo na tuje trge,« so pojasnili.
Podjetja nimajo dovolj znanj s področja raziskav trga, prodaje in predvsem digitalnih veščin, kar se je v pandemiji izkazalo kot velika pomanjkljivost. FOTO: Roman Šipić/Delo
V programu Digitalna realnost za izvoznike izobražujejo o tem, kako izkoristiti digitalne tehnologije in kanale za hitrejšo in ugodnejšo širitev v tujini, pri preoblikovanju nabavnih verig in iskanju učinkovitejših načinov organizacije procesov v podjetjih. Za službe marketinga organizirajo program, v katerem predstavijo aktivnosti, potrebne za vstop na tuji trg, ter načine, kako pri tem uporabiti digitalna orodja in kanale za analizo trga.
Spirit sodeluje tudi v pobudi Grow Slovenia with Google, ki je namenjen večanju digitalnih kompetenc zaposlenih. »S temi programi poskušamo približati digitalno okolje izvozno naravnanim mikro-, malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter dvigniti kompetence zaposlenih s področja uporabe digitalnih marketinških orodij ter pomagati izpeljati njihove prioritetne aktivnosti na področju digitalizacije prodajnega in marketinškega procesa,« navajajo.
Šepa predstavitev izdelkov
Drugi sklop veščin, ki jih podjetja potrebujejo pri uspešnem mednarodnem poslovanju, so veščine tržnega raziskovanja. Raziskava trga podjetjem pove, katera tržišča so perspektivna z vidika prodaje njihovih izdelkov in storitev pa tudi z vidika nabave materialov za proizvodne aktivnosti. Nekatera brezplačna orodja za osnovno raziskavo tržišč Spirit ponuja na spletnem portalu izvoznookno.si, v izobraževanjih Strateško na trg pa podjetja spoznajo vse vidike poslovanja v posamezni državi.
Tretji sklop je učinkovita predstavitev. »Opažamo, da imajo slovenska podjetja odlične izdelke in storitve, nekoliko slabša pa je njihova prodajna predstavitev. V programu zato pokažemo, kako pripraviti učinkovito vizualno predstavitev podjetja na različnih komunikacijskih kanalih. Pojasnimo trende in smernice ter predstavimo primere dobrih praks.
Z udeleženci se pogovorimo o njihovi trenutni predstavitvi ter skupaj preučimo možnosti izboljšav, udeleženci pridobljena znanja preizkušajo na primerih lastnih prodajnih predstavitev,« aktivnosti opisujejo na Spiritu, v prihodnje pa bodo dodali tudi usposabljanja za predstavitev na virtualnih sejemskih dogodkih.
Podjetjem svetujejo, da izkoristijo vse možnosti za pridobitev novih veščin in kompetenc s področja učinkovite raziskave tržišča, digitalnega poslovanja in uspešne prodaje. »Z digitalizacijo je pridobivanje znanj postalo še bolj dosegljivo, z osvojenimi znanji pa bodo podjetja odlično pripravljena, da bodo lahko učinkoviteje in samozavestneje vstopila in širila poslovanje na tuje trge. Bo pa za uspešno poslovanje na tujih tržiščih osebni stik še vedno pomemben,« so poudarili v Spiritu.
Digitalno tudi do strokovnih znanj
Tudi v SIQ Ljubljana, kjer ponudba izobraževanj temelji na sistemih vodenja, uspešnosti in učinkovitosti poslovanja, spodbujajo k vlaganjem v znanje zaposlenih: »Ob vsaki gospodarski krizi je v večini organizacij eden od prvih ukrepov prav ukinitev usposabljanj sodelavcev. A verjamemo, da zavedanje o pomembnosti strateškega upravljanja in razvijanja znanja sodelavcev in organizacijskega znanja raste.«
Med epidemijo so razvili spletna izobraževanja, zdaj pa ponujajo kombinacijo spletnih izobraževanj s praktičnimi prikazi v živo. »Skladno s potrebami trga razvijamo vsebine, ki se vežejo na razvoj operativne učinkovitosti organizacij (uvajanje vitkosti, agilnosti, obvladovanje sprememb) ter zagotavljanje neprekinjenega poslovanja in varovanja informacij. Razvijamo nov izobraževalni program o industrializaciji 4.0 in 5.0 za proizvodna podjetja ter izobraževalne vsebine o uvajanju trajnostnih strategij v organizacije,« so povedali v SIQ.
