Surovine pomembne za prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo
Evropska unija z akcijskim načrtom o kritičnih surovinah. Panoga aluminija izrazito izpostavljena pri prehodu v ogljično nevtralno družbo.
Odpri galerijo
Komisar za notranji trg Thierry Breton je ob predstavitvi prognostične študije o kritičnih surovinah za strateške tehnologije in sektorje za obdobji do leta 2030 in do leta 2050 članice EU pozval, naj naložbe v kritične surovine vključijo v nacionalne načrte za okrevanje po krizi zaradi koronavirusa. FOTO: Francisco Seco/Pool Reuters
Številne surovine so za Evropo bistvenega pomena za prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo ter za ohranitev primata na področju industrije. Zato je evropska komisija 3. septembra predstavila akcijski načrt o kritičnih surovinah, njihov seznam za leto 2020, na katerega je dodala litij, ki je bistven za prehod na e-mobilnost, ter prognostično študijo o kritičnih surovinah za strateške tehnologije in sektorje za obdobji do leta 2030 in do leta 2050.
Akcijski načrt obravnava izzive in predlaga ukrepe za zmanjšanje odvisnosti Evrope od tretjih držav, diverzifikacijo oskrbe iz primarnih in sekundarnih virov ter izboljšanje učinkovitosti virov in krožnosti, hkrati pa spodbuja odgovorno pridobivanje po vsem svetu. Ukrepi bodo spodbujali prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo ter hkrati okrepili odpornost Evrope in strateško avtonomijo pri ključnih tehnologijah, potrebnih za tak prehod. Komisar za notranji trg Thierry Breton je poudaril, da si ne moremo privoščiti, da bi se v celoti zanašali na tretje države.
»Z diverzifikacijo oskrbe iz tretjih držav in razvojem lastne zmogljivosti za pridobivanje, predelavo, recikliranje, rafiniranje in ločevanje elementov redke zemlje lahko EU postane odpornejša in bolj trajnostna.« Ker bodo za izvajanje predlaganih ukrepov potrebna usklajena prizadevanja industrije, civilne družbe, regij in držav, je Breton članice EU spodbudil, naj naložbe v kritične surovine vključijo v svoje nacionalne načrte za okrevanje po krizi zaradi koronavirusa.
Na omenjenem seznamu kritičnih surovin je tudi boksit, ki je najpomembnejša aluminijeva ruda. Tudi generalni direktor evropskega aluminijskega združenja Gerd Götz poudarja, da je epidemija koronavirusa med drugim pokazala, da ne moremo biti pri dobavi ključnega materiala za industrijsko proizvodnjo odvisni od drugih regij. Izdelki iz aluminija (aluminijski profili) se uporabljajo pri gradnji mobilnih bolnišnic, dihalnih aparatih (respiratorjih) in drugih medicinskih instrumentih ter opremi. Aluminij je pomemben del pakirne industrije za farmacijo oziroma zdravila in v živilski industriji, ki morata zagotoviti neprekinjeno dobavo tudi v primeru epidemije. Kljub hitremu odzivu evropske aluminijske industrije, da bi ohranila neprekinjeno proizvodnjo v izrednih razmerah, ko je bilo prvenstveno treba poskrbeti za zdravje in varnost ljudi, so razmere še vedno izredno zahtevne.
»Nekatere tovarne so morale zaradi državnih ukrepov ustaviti proizvodnjo, spopadajo se s pomanjkanjem delavcev zaradi bolniške odsotnosti pa tudi pomanjkanjem ustrezne zaščitne opreme za varno delo. Nastajajo zamude zaradi čedalje bolj zaostrenih razmer pri logistiki (pomanjkanje voznikov, obvezne karantene, zapiranje mej). Že marca smo imeli v aluminijski industriji v povprečju 13-odstotni upad proizvodnje, za april in maj pa bo še večji,« je dodal Götz.
Evropska komisija mora po njegovi oceni aluminijsko industrijo prepoznati kot industrijsko panogo posebnega pomena za EU, aluminij pa kot pomemben gradnik strateške verige dodane vrednosti tako v novi industrijski politiki kot v prihajajočem programu pomoči za ponoven zagon gospodarstva po epidemiji koronavirusa. V evropskem aluminijskem združenju poudarjajo, da mora industrijska strategija EU podpirati prizadevanja evropske industrije za razogličenje in zaščititi svojo industrijo pred nepošteno mednarodno konkurenco.
Konkurenčna prednost za uspešno uresničevanje strategije razvoja in rasti v kovinskopredelovalni vrednostni verigi temelji na lastni proizvodnji aluminija in jekla. Slovenska industrija z majhnim kadrovskim in kapitalnim potencialom nima možnosti, da bi na področju zahtevnih tehnologij in množične proizvodnje na svetovnem trgu tekmovala individualno. Na nišnih področjih pa je konkurenčna z lastnim znanjem in specifičnimi, tudi visokotehnološkimi proizvodi in tehnologijami. Vendar je za nadaljnji razvoj in svetovni preboj treba tudi v Sloveniji uveljaviti strategijo razvoja evropske metalurgije in materialov, predvsem pa deležnike povezati v močne vrednostne verige in partnerstva, za kar imamo dobre razmere.
Za doseganje teh ciljev pa je potrebno primerljivo podporno poslovno okolje za aktivno poslovanje na konkurenčno izredno intenzivnem svetovnem trgu. Ti pogoji morajo biti primerljivi na energijskem področju, saj gre za energijsko intenzivno panogo, in tudi na okoljskem in razvojno-raziskovalnem področju. Glede na to, koliko ta podjetja ustvarijo, pa bi se jim lahko sorazmerno dodelili tudi viri za nadaljnji razvoj.
Panoga bo usmerjena v izdelke z večjo dodano vrednostjo, energijsko učinkovitost, višji odstotek uporabe sekundarnega aluminija v proizvodih, inovativnost in odličnost v vseh segmentih poslovanja. To na primer za Talum, ki je eden izmed največjih slovenskih izvoznikov ter proizvajalec elektroliznega aluminija in najbolj kakovostnih izdelkov iz aluminija, med drugim pomeni, da so leta 2019 kot prvi in do zdaj edini proizvajalec rondelic v Evropi na trg poslali rondelice, ki vsebujejo več kot 25-odstotni delež odpadnega aluminija.
»Z razvojem legiranih rondelic, ki omogočajo proizvodnjo aerosolnih odmernikov s tanjšimi stenami in posledično prihranek materiala, smo uspešno umestili blagovno znamko Talum na trgu aerosolnih odmernikov. Posredno pa nam je prek kupcev uspelo prepričati multinacionalke, kot so Unilever, L'oreal, Henkel, Procter and Gamble ipd., o smotrnosti uporabe legiranih rondelic. Dodana vrednost v segmentu rondelic znaša skoraj 100.000 evrov,« pojasnjujejo v Talumu o usmeritvah.
Izzive prinašajo svetovni trg z aluminijem (razmerje med evrom in dolarjem), cenovna gibanja in dostopnost surovin, električna energija in strategija podnebne politike Slovenije s ciljem do ogljične nevtralnosti (vizija 2050). Velika nevarnost je administrativno ali politično omejevanje proste trgovine, ki lahko vpliva na borzne indekse in nesorazmerno izboljša razmere poslovanja konkurence. Kot pojasnjujejo v Talumu, pa je dodatni izziv konkurenčnosti mikro poslovno okolje Slovenije, ki je za to panogo neprimerljivo s tekmeci. Še najbolj izrazito se to kaže v neuvajanju priporočil evropske komisije za zaščito aluminijske industrije v Evropi, da bi ublažila vpliv razmer v panogi in zmanjševala uvozno odvisnost. Na začetku septembra je tudi slovenska vlada pripravila zakonsko podlago za prenos priporočil evropske komisije v slovenski pravi red.
Na razmere na trgu se v Talumu med drugim odzivajo z obvladovanjem tveganj (finančnih, stroškovnih), energijsko učinkovitostjo, povečevanjem prodaje v segmentu proizvodnje rondelic in ulitkov. »Trajnostno naravnana strategija poslovanja Taluma je že nekaj let stalnica delovanja družbe, kar se kaže v spremenjeni kovinski bilanci, manjšanju porabe skupne porabljene in specifične energije in povečevanju deleža izdelkov z večjo dodano vrednostjo.« Ob tem v Talumu opozarjajo, da je treba proizvodnjo elektroliznega aluminija vsaj v določenem obsegu zadržati, proces v elektrolizi pa nadgrajevati in dopolnjevati (sodelovanje pri terciarni in sekundarni regulaciji, razvoj proizvodnje aluminijskih zlitin v elektroliznih pečeh …) ter stremeti k ohranjanju drugega mesta med najučinkovitejšimi proizvajalci primarnega aluminija na svetu.
»Vsaka proizvedena tona aluminija je ob povprečno petodstotni svetovni letni rasti povpraševanja pomembna, zato brez proizvodnje elektroliznega aluminija ne bo mogoče slediti trendom rasti porabe do leta 2050. Evropska komisija je za zaščito proizvajalcev aluminija v Evropi že leta 2012 sprejela navodilo članicam, ki ga Slovenija še ni zmogla prenesti v svoj pravni red. Ob sedanjih razmerah v panogi brez upoštevanja tega navodila ne le Talum, temveč tudi druge elektrolize v Evropi žal ne bodo mogle vzdržno poslovati,« pojasnjujejo v Talumu. Pri prehodu v ogljično nevtralno družbo je izrazito izpostavljena panoga aluminija. Združenje evropske aluminijske industrije, katerega član je tudi Talum, je prepoznalo pomembnost strategije evropske komisije za prehod v moderno, krožno in ogljično nevtralno ekonomijo.
Po napovedih se bo zaradi specifičnih in edinstvenih lastnosti poraba aluminija v Evropi do leta 2050 povečala za kar 50 odstotkov. Uporabnost aluminija, ki je prepoznan kot neskončno reciklabilen material brez izgube osnovnih lastnosti, je namreč velika. »Ciljem krožnega gospodarstva se je družba Talum zavezala že dolgo pred tem, ko so se pojavili v dokumentih za izvajanje ukrepov za racionalno rabo surovin. S tem želimo opozoriti na vpliv na posamezne postavke upravičenih namenov porabe sredstev iz podnebnega sklada, saj z nakupi novih vozil za prevoz potnikov, z ureditvijo in gradnjo infrastrukture, z naložbami v večjo energijsko učinkovitost stavb, nakupi novih avtobusov in minibusov ter do okolja prijaznih komunalnih in električnih vozil itd. spodbujamo (ne)posredno rabo aluminija, ki prihaja z izdelki na slovenski trg in trg EU.«
Razvoj novih izdelkov in zlitin iz primarnega in recikliranega aluminija bo omogočal doseganje podnebnih ciljev ne samo pri proizvajalcih aluminija, temveč tudi v vseh drugih sektorjih. In kot še pojasnjujejo v Talumu, so njihovi proizvodi namenjeni za zmanjševanje ogljičnega odtisa na različnih področjih gradbeništva in predelave (drogovi), pakiranja za kozmetično, prehrambno in farmacevtsko industrijo (rondelice, rondele), avtomobilsko industrijo ter drugo trajnostno mobilnostjo (ulitki, zlitine). »Pričakuje se, da se bo delež aluminija s sedanjih 180 kg do leta 2025 povečal na 200 kg na avtomobil. To je za nas, proizvajalce in predelovalce, priložnost za razvoj in rast,« poudarjajo v Talumu.
Akcijski načrt obravnava izzive in predlaga ukrepe za zmanjšanje odvisnosti Evrope od tretjih držav, diverzifikacijo oskrbe iz primarnih in sekundarnih virov ter izboljšanje učinkovitosti virov in krožnosti, hkrati pa spodbuja odgovorno pridobivanje po vsem svetu. Ukrepi bodo spodbujali prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo ter hkrati okrepili odpornost Evrope in strateško avtonomijo pri ključnih tehnologijah, potrebnih za tak prehod. Komisar za notranji trg Thierry Breton je poudaril, da si ne moremo privoščiti, da bi se v celoti zanašali na tretje države.
Preberite še:
Tuje trge je treba analizirati z vso resnostjo
Tuje trge je treba analizirati z vso resnostjo
»Z diverzifikacijo oskrbe iz tretjih držav in razvojem lastne zmogljivosti za pridobivanje, predelavo, recikliranje, rafiniranje in ločevanje elementov redke zemlje lahko EU postane odpornejša in bolj trajnostna.« Ker bodo za izvajanje predlaganih ukrepov potrebna usklajena prizadevanja industrije, civilne družbe, regij in držav, je Breton članice EU spodbudil, naj naložbe v kritične surovine vključijo v svoje nacionalne načrte za okrevanje po krizi zaradi koronavirusa.
Industrijska panoga posebnega pomena
Na omenjenem seznamu kritičnih surovin je tudi boksit, ki je najpomembnejša aluminijeva ruda. Tudi generalni direktor evropskega aluminijskega združenja Gerd Götz poudarja, da je epidemija koronavirusa med drugim pokazala, da ne moremo biti pri dobavi ključnega materiala za industrijsko proizvodnjo odvisni od drugih regij. Izdelki iz aluminija (aluminijski profili) se uporabljajo pri gradnji mobilnih bolnišnic, dihalnih aparatih (respiratorjih) in drugih medicinskih instrumentih ter opremi. Aluminij je pomemben del pakirne industrije za farmacijo oziroma zdravila in v živilski industriji, ki morata zagotoviti neprekinjeno dobavo tudi v primeru epidemije. Kljub hitremu odzivu evropske aluminijske industrije, da bi ohranila neprekinjeno proizvodnjo v izrednih razmerah, ko je bilo prvenstveno treba poskrbeti za zdravje in varnost ljudi, so razmere še vedno izredno zahtevne.
»Nekatere tovarne so morale zaradi državnih ukrepov ustaviti proizvodnjo, spopadajo se s pomanjkanjem delavcev zaradi bolniške odsotnosti pa tudi pomanjkanjem ustrezne zaščitne opreme za varno delo. Nastajajo zamude zaradi čedalje bolj zaostrenih razmer pri logistiki (pomanjkanje voznikov, obvezne karantene, zapiranje mej). Že marca smo imeli v aluminijski industriji v povprečju 13-odstotni upad proizvodnje, za april in maj pa bo še večji,« je dodal Götz.
Svetovna proizvodnja primarnega aluminijaLeta 2018 je svetovna proizvodnja primarnega aluminija dosegla 65 milijonov ton. Svetovna rast potreb po aluminiju, ki v zadnjem času znaša celo od pet do sedem odstotkov na leto, kaže, da je treba več pozornosti namenjati predelavi aluminija, hkrati pa rasti tudi v proizvodnji primarnega aluminija. Samo s predelavo aluminija se potrebe po njem v prihodnje ne bo dalo pokriti. V Evropi potreba po primarnem aluminiju za izdelavo izdelkov znaša približno osem milijonov ton, proizvedenih pa je malo manj kot štiri milijone ton, preostalo potrebno količino pa je že zdaj treba uvoziti iz tretjih držav.
Tudi količine recikliranega aluminija v Evropi se povečujejo in znašajo šest milijonov ton, iz katerih se lahko proizvede dobrih 13 milijonov ton izdelkov. EU tej bilanci in iz nje izhajajočemu izzivu uvozne odvisnosti ter strategiji rasti predvsem v avtomobilskem in pakirnem sektorju namenja posebno pozornost. Z ukrepi ščiti pomemben in dragocen vir surovin ter z njo pomembno panogo. Aluminijska industrija v Evropi ustvari približno 40 milijard evrov prihodkov in daje (ne)posredno delo več kot milijon ljudem.
Tudi količine recikliranega aluminija v Evropi se povečujejo in znašajo šest milijonov ton, iz katerih se lahko proizvede dobrih 13 milijonov ton izdelkov. EU tej bilanci in iz nje izhajajočemu izzivu uvozne odvisnosti ter strategiji rasti predvsem v avtomobilskem in pakirnem sektorju namenja posebno pozornost. Z ukrepi ščiti pomemben in dragocen vir surovin ter z njo pomembno panogo. Aluminijska industrija v Evropi ustvari približno 40 milijard evrov prihodkov in daje (ne)posredno delo več kot milijon ljudem.
Evropska komisija mora po njegovi oceni aluminijsko industrijo prepoznati kot industrijsko panogo posebnega pomena za EU, aluminij pa kot pomemben gradnik strateške verige dodane vrednosti tako v novi industrijski politiki kot v prihajajočem programu pomoči za ponoven zagon gospodarstva po epidemiji koronavirusa. V evropskem aluminijskem združenju poudarjajo, da mora industrijska strategija EU podpirati prizadevanja evropske industrije za razogličenje in zaščititi svojo industrijo pred nepošteno mednarodno konkurenco.
Povezava v močne vrednostne verige
Konkurenčna prednost za uspešno uresničevanje strategije razvoja in rasti v kovinskopredelovalni vrednostni verigi temelji na lastni proizvodnji aluminija in jekla. Slovenska industrija z majhnim kadrovskim in kapitalnim potencialom nima možnosti, da bi na področju zahtevnih tehnologij in množične proizvodnje na svetovnem trgu tekmovala individualno. Na nišnih področjih pa je konkurenčna z lastnim znanjem in specifičnimi, tudi visokotehnološkimi proizvodi in tehnologijami. Vendar je za nadaljnji razvoj in svetovni preboj treba tudi v Sloveniji uveljaviti strategijo razvoja evropske metalurgije in materialov, predvsem pa deležnike povezati v močne vrednostne verige in partnerstva, za kar imamo dobre razmere.
Za doseganje teh ciljev pa je potrebno primerljivo podporno poslovno okolje za aktivno poslovanje na konkurenčno izredno intenzivnem svetovnem trgu. Ti pogoji morajo biti primerljivi na energijskem področju, saj gre za energijsko intenzivno panogo, in tudi na okoljskem in razvojno-raziskovalnem področju. Glede na to, koliko ta podjetja ustvarijo, pa bi se jim lahko sorazmerno dodelili tudi viri za nadaljnji razvoj.
Usmeritev v izdelke z večjo dodano vrednostjo
Panoga bo usmerjena v izdelke z večjo dodano vrednostjo, energijsko učinkovitost, višji odstotek uporabe sekundarnega aluminija v proizvodih, inovativnost in odličnost v vseh segmentih poslovanja. To na primer za Talum, ki je eden izmed največjih slovenskih izvoznikov ter proizvajalec elektroliznega aluminija in najbolj kakovostnih izdelkov iz aluminija, med drugim pomeni, da so leta 2019 kot prvi in do zdaj edini proizvajalec rondelic v Evropi na trg poslali rondelice, ki vsebujejo več kot 25-odstotni delež odpadnega aluminija.
Metalurška dejavnostV Sloveniji je bilo leta 2019 v metalurški dejavnosti 9960 zaposlenih v 80 družbah, ki so skupaj ustvarile skoraj 2,9 milijarde evrov prihodkov in 0,5 milijarde evrov dodane vrednosti (1,2 odstotka BDP). Dodana vrednost na zaposlenega je bila več kot 50.000 evrov, kar je za sedem odstotkov več, kot je državno povprečje. Gre za podjetja, ki so naravnana izrazito izvozno in so 80 odstotkov celotne prodaje ustvarila na tujih trgih. Za naložbe so v zadnjih nekaj letih namenila okoli pet odstotkov prodaje na leto.
»Z razvojem legiranih rondelic, ki omogočajo proizvodnjo aerosolnih odmernikov s tanjšimi stenami in posledično prihranek materiala, smo uspešno umestili blagovno znamko Talum na trgu aerosolnih odmernikov. Posredno pa nam je prek kupcev uspelo prepričati multinacionalke, kot so Unilever, L'oreal, Henkel, Procter and Gamble ipd., o smotrnosti uporabe legiranih rondelic. Dodana vrednost v segmentu rondelic znaša skoraj 100.000 evrov,« pojasnjujejo v Talumu o usmeritvah.
Izzivi za aluminijsko industrijo
Na razmere na trgu se v Talumu odzivajo z obvladovanjem tveganj, energetsko učinkovitostjo ter povečevanjem prodaje v segmentu proizvodnje rondelic in ulitkov. FOTO: Arhiv podjetja Talum
Trajnostno naravnana strategija poslovanja
Na razmere na trgu se v Talumu med drugim odzivajo z obvladovanjem tveganj (finančnih, stroškovnih), energijsko učinkovitostjo, povečevanjem prodaje v segmentu proizvodnje rondelic in ulitkov. »Trajnostno naravnana strategija poslovanja Taluma je že nekaj let stalnica delovanja družbe, kar se kaže v spremenjeni kovinski bilanci, manjšanju porabe skupne porabljene in specifične energije in povečevanju deleža izdelkov z večjo dodano vrednostjo.« Ob tem v Talumu opozarjajo, da je treba proizvodnjo elektroliznega aluminija vsaj v določenem obsegu zadržati, proces v elektrolizi pa nadgrajevati in dopolnjevati (sodelovanje pri terciarni in sekundarni regulaciji, razvoj proizvodnje aluminijskih zlitin v elektroliznih pečeh …) ter stremeti k ohranjanju drugega mesta med najučinkovitejšimi proizvajalci primarnega aluminija na svetu.
Kovinskopredelovalna industrijaV kovinskopredelovalni industriji kot uporabniku in predelovalcu materialov je bilo leta 2019 skupaj aktivnih 3100 družb s 73.000 zaposlenimi, čisti prihodek od prodaje je dosegel 12,1 milijarde evrov, dodana vrednost na zaposlenega je bila 43.290 evrov, delež prodaje na tujih trgih pa je znašal 75 odstotkov. Omenjene družbe so ustvarile 3,2 milijarde evrov dodane vrednosti, 1,08 milijarde evrov EBITDA in 425 milijonov evrov čistega dobička. V kovinskopredelovalni verigi je zaposlen vsak enajsti Slovenec in prispeva 7,5 odstotka BDP.
»Vsaka proizvedena tona aluminija je ob povprečno petodstotni svetovni letni rasti povpraševanja pomembna, zato brez proizvodnje elektroliznega aluminija ne bo mogoče slediti trendom rasti porabe do leta 2050. Evropska komisija je za zaščito proizvajalcev aluminija v Evropi že leta 2012 sprejela navodilo članicam, ki ga Slovenija še ni zmogla prenesti v svoj pravni red. Ob sedanjih razmerah v panogi brez upoštevanja tega navodila ne le Talum, temveč tudi druge elektrolize v Evropi žal ne bodo mogle vzdržno poslovati,« pojasnjujejo v Talumu. Pri prehodu v ogljično nevtralno družbo je izrazito izpostavljena panoga aluminija. Združenje evropske aluminijske industrije, katerega član je tudi Talum, je prepoznalo pomembnost strategije evropske komisije za prehod v moderno, krožno in ogljično nevtralno ekonomijo.
Ogromno povečanje porabe aluminija
Razvoj novih izdelkov in zlitin iz primarnega in recikliranega aluminija bo omogočal doseganje podnebnih ciljev ne samo pri proizvajalcih aluminija, temveč tudi v vseh drugih sektorjih. FOTO: Arhiv podjetja Talum
Preberite še:
Priložnost za podjetja v iskanju novih niš
Priložnost za podjetja v iskanju novih niš
Razvoj novih izdelkov in zlitin iz primarnega in recikliranega aluminija bo omogočal doseganje podnebnih ciljev ne samo pri proizvajalcih aluminija, temveč tudi v vseh drugih sektorjih. In kot še pojasnjujejo v Talumu, so njihovi proizvodi namenjeni za zmanjševanje ogljičnega odtisa na različnih področjih gradbeništva in predelave (drogovi), pakiranja za kozmetično, prehrambno in farmacevtsko industrijo (rondelice, rondele), avtomobilsko industrijo ter drugo trajnostno mobilnostjo (ulitki, zlitine). »Pričakuje se, da se bo delež aluminija s sedanjih 180 kg do leta 2025 povečal na 200 kg na avtomobil. To je za nas, proizvajalce in predelovalce, priložnost za razvoj in rast,« poudarjajo v Talumu.
