Slovenski izvozniki še niso izkoristili vseh priložnosti
Medijska hiša Delo začenja večmesečno poslovno kampanjo Izvozniki 2021, ki se bo končala s konferenco 6. oktobra v Ljubljani.
Odpri galerijo
Čeprav se je delež izvoza v tretje države v zadnjem desetletju pred krizo zaradi covida-19 precej povečal, so druge države EU še vedno glavna destinacija slovenskega gospodarstva. FOTO: Blaž Samec/Delo
Medijska hiša Delo danes začenja novo poslovno kampanjo Izvozniki 2021 z naslovom Kako okretno je slovensko gospodarstvo v Evropski uniji. Kampanjo bomo končali s poslovno konferenco, ki bo 6. oktobra v Ljubljani.
Slovenija bo julija prevzela predsedovanje svetu EU, in sicer pod sloganom »Skupaj. Odporna. Evropa.«, ki naj bi nakazoval, da so za krepitev odpornosti ključni medsebojna povezanost, sodelovanje in solidarnost vseh za dobro prav vsakega evropskega državljana. »Med predsedovanjem si bomo aktivno prizadevali za krepitev odpornosti EU proti krizam na zdravstvenem in gospodarskem ter energetsko-podnebnem in kibernetskem področju,« so ob predstavitvi slogana zapisali na Ukomu. V programu predsedovanja so kot prednostni sklopi zapisani odpornost, okrevanje in strateška avtonomija Evropske unije; konferenca o prihodnosti Evrope; unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse ter verodostojna in varna EU. Slovensko predsedstvo bo, kot so zapisali, pripomoglo k učinkovitemu uveljavljanju interesov in vrednot EU v svetu. Na področju zunanjih odnosov EU bosta osrednji prioriteti predvsem krepitev transatlantskih odnosov ter podpora državam na Zahodnem Balkanu pri približevanju evroatlantskim povezavam.
Slovenija je kot članica Evropske unije z njo močno povezana na vseh področjih, tudi gospodarskem. V času našega predsedovanja bodo oči evropske javnosti usmerjene v Slovenijo, kar bo tudi za gospodarstvo velika priložnost, da predsedovanje izkoristi za posel in okrevanje po krizi zaradi novega koronavirusa. S kampanjo in konferenco želimo vzpostaviti platformo, na kateri se bodo pozitivni učinki predsedovanja svetu EU lahko prenesli tudi na področje gospodarstva, in slovenskim izvoznikom omogočiti dostop do pravih informacij pri spodbujanju poslovanja na trgih EU in širše.
V logotipu predsedovanja Slovenije svetu EU trak v barvah slovenske zastave izrisuje silhueto Triglava, slovenskega narodnega simbola, ki predstavlja suvereno in samostojno državo ter hkrati trdno članico Evropske unije. Na Ukomu so zapisali, da to hkrati simbolizira vzpone in padce, ki so del razvoja EU. A prav zaradi spoštovanja temeljnih evropskih vrednot in vztrajnih prizadevanj vseh za skupno dobro je Unija po vsakem padcu še odpornejša in bolj povezana. Nad Triglavom je sedem zlatih zvezd z evropske zastave, ki predstavljajo sedmo kitico Prešernove Zdravljice. Besedilo slovenske himne poziva k dialogu in odprti družbi ter širi idejo o povezovanju in mirnem sobivanju vseh narodov. Logotip, ki je nastal v sodelovanju med ministrstvom za zunanje zadeve in Ukomom, je oblikoval Danijel Kovačič Grmek.
Aktualne tematike bomo v poslovni kampanji predstavljali vsak petek v časopisu Delo in na spletu. Tako bomo pregledali stanje slovenskega izvoza in slovenskih naložb v EU, pogledali, kako priti na nove trge v EU, kako povečati dodano vrednost v slovenskem gospodarstvu in izvozu ter kako doseči digitalno preobrazbo, ki bo osredotočena na izzive prihodnjega desetletja. Pogledali bomo, kako so slovenska podjetja izkoristila članstvo v Uniji, kako EU lahko pripomore k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in kje je praktična uporabnost EU, kje nam lahko pomaga diplomatska mreža EU. Odprli bomo še temo, kako k znanju v gospodarstvu pripomorejo evropski programi izmenjave, ali slovenska podjetja v svoje poslovanje vključujejo tuje praktikante in kako tuje investicije spodbujajo internacionalizacijo.
Programski partner konference pa je Inštitut za strateške rešitve, soorganizator konference pa Gospodarska zbornica Slovenije. Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve, na vprašanje, kako so po njegovi oceni slovenska podjetja izkoristila članstvo v EU, odgovarja, da ima s stališča izvoza EU dva zelo različna vidika. »Po eni strani pomeni, da je od leta 2004 za slovenska podjetja precej lažje in ceneje, če svoje izdelke in storitve prodajajo v drugih državah članicah. Po drugi strani pa članstvo v EU pomeni, da tudi za nas velja široka mreža trgovinskih pogodb, ki jih EU sklepa po vsem svetu. Oziroma drugače, članstvo v EU odpira številna vrata tudi zunaj Evrope.«
Ne samo zaradi privlačnosti blagovne znamke »Made in EU«, ampak, kot poudarja Stojan, predvsem zaradi prostotrgovinskih sporazumov in preferenčnih tarif. »Zelo na grobo velja, da slovenska podjetja vse bolje izkoriščajo prednosti, ki so povezane s prvim vidikom članstva. Se pravi, ko izvažajo drugod po EU, saj počasi vstopajo tudi na trge drugih članic, ne zgolj tradicionalno tesnih partneric Nemčije in Francije ter sosed Avstrije in Italije,« pravi Jure Stojan in dodaja, da glede osvajanja trgov zunaj EU slovenski izvozniki vseh priložnosti še niso izkoristili.
Čeprav se je delež izvoza v tretje države v zadnjem desetletju pred krizo zaradi covida-19 precej okrepil, so druge države EU še zmeraj glavna destinacija slovenskega gospodarstva. Letos je izvoz na te trge tudi najprej okreval. Kako se bo internacionalizacija slovenskega gospodarstva nadaljevala v postkoronskih časih, pa je zelo negotovo, posebno ker se dolgoročna trgovinska trenja med ZDA in Kitajsko niso veliko umirila, še meni sogovornik.
Najnovejša javnomnenjska raziskava Eurobarometer, ki jo je naročil evropski parlament – izvedena je bila marca in aprila v 27 državah članicah EU, v njej pa je skupaj sodelovalo 26.669 ljudi –, na splošno izraža močno podporo EU kot tudi široko soglasje o tem, da je mogoče globalne izzive, kot je pandemija covida-19 bolje reševati na ravni EU.
Kljub kratkoročnim nihanjem kot tudi razlikam med posameznimi članicami ostaja ugled EU na eni najvišjih ravni v več kot desetih letih. Za skoraj vsakega drugega vprašanega v EU (48 odstotkov) ima namreč EU pozitiven ugled, za 35 odstotkov jih ima nevtralen in za le 17 odstotkov negativen ugled. Anketa tako potrjuje nadaljevanje postopno rastočega trenda ugleda EU v zadnjem desetletju kljub pandemiji in njenim posledicam na življenje prebivalk in prebivalcev EU.
Kombinacija kritičnega mnenja državljank in državljanov glede uresničevanja nekaterih ukrepov za spopadanje s krizo in dolgoročno pozitivnega trenda glede temeljne podpore EU hkrati pojasnjuje tudi zelo jasen poziv k reformi EU: kar 70 odstotkov anketiranih je namreč na splošno naklonjenih EU. Vendar je le nekaj manj kot četrtina Evropejk in Evropejcev (23 odstotkov) naklonjenih EU v sedanji obliki, kar je štiri odstotke manj v primerjavi z raziskavo iz novembra in decembra lani. Skoraj polovica vprašanih (47 odstotkov) je naklonjena EU, a ne v njeni sedanji obliki.
Kar 74 odstotkov Evropejk in Evropejcev (v Sloveniji 72 odstotkov) si želi, da bi EU imela več pristojnosti za odzivanje na krize, kot je pandemija covida-19. Glede pričakovanj v zvezi s prednostnimi nalogami evropskega parlamenta so vprašani na prvo mesto postavili javno zdravje (49 odstotkov, Slovenija 44 odstotkov), sledita boj proti revščini in socialni izključenosti (39 odstotkov, Slovenija 42 odstotkov), ukrepi v podporo gospodarstvu in odpiranje novih delovnih mest (39 odstotkov, Slovenija 40 odstotkov) ter ukrepanje na področju podnebnih sprememb (34 odstotkov, Slovenija 29 odstotkov).
Sloveniji kot majhni državi ne preostane veliko drugih možnosti kot ponujanje izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo. »Seveda pa se je treba zavedati, da v sedanjem času ni več veliko primerov, kjer bi ena država nadzorovala celoto dodane vrednosti, ki se v nečem nahaja,« pravi Stojan. Večina izvoznikov je namreč vpetih v mednarodne nabavne verige. »Najprej morajo nekaj uvoziti, da lahko nato nekaj izvozijo. In ta nekaj v večini primerov ni končni izdelek, pač pa komponenta, ki se nato dalje predeluje oziroma nadgrajuje nekje drugje. Velikokrat je to, recimo, v Nemčiji, morda s prehodnim postankom na primer na Slovaškem.«
V mednarodnih nabavnih verigah pa velja, da te kot člen hitro zamenjajo, če ne zagotavljaš višje dodane vrednosti kot konkurenti. Najtežje te zamenjajo, pravi Jure Stojan, če si organizator verige. »Na tem področju pa se moč slovenskega gospodarstva zmanjšuje, kar lahko spodkoplje naše dolgoročne razvojne perspektive.« Zato odpiranje novih trgov ne pomeni samo iskanje novih geografskih destinacij, ampak mora temeljiti predvsem na krepitvi položaja v mednarodnih nabavnih verigah. »Ali drugače: če svojega izdelka nenehno ne izboljšuješ, ti prej ali slej zmanjka trgov, ki bi še bili pripravljeni od tebe kupovati,« zaključi Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve.
Slovenija bo julija prevzela predsedovanje svetu EU, in sicer pod sloganom »Skupaj. Odporna. Evropa.«, ki naj bi nakazoval, da so za krepitev odpornosti ključni medsebojna povezanost, sodelovanje in solidarnost vseh za dobro prav vsakega evropskega državljana. »Med predsedovanjem si bomo aktivno prizadevali za krepitev odpornosti EU proti krizam na zdravstvenem in gospodarskem ter energetsko-podnebnem in kibernetskem področju,« so ob predstavitvi slogana zapisali na Ukomu. V programu predsedovanja so kot prednostni sklopi zapisani odpornost, okrevanje in strateška avtonomija Evropske unije; konferenca o prihodnosti Evrope; unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse ter verodostojna in varna EU. Slovensko predsedstvo bo, kot so zapisali, pripomoglo k učinkovitemu uveljavljanju interesov in vrednot EU v svetu. Na področju zunanjih odnosov EU bosta osrednji prioriteti predvsem krepitev transatlantskih odnosov ter podpora državam na Zahodnem Balkanu pri približevanju evroatlantskim povezavam.
Priložnosti za gospodarstvo
Slovenija je kot članica Evropske unije z njo močno povezana na vseh področjih, tudi gospodarskem. V času našega predsedovanja bodo oči evropske javnosti usmerjene v Slovenijo, kar bo tudi za gospodarstvo velika priložnost, da predsedovanje izkoristi za posel in okrevanje po krizi zaradi novega koronavirusa. S kampanjo in konferenco želimo vzpostaviti platformo, na kateri se bodo pozitivni učinki predsedovanja svetu EU lahko prenesli tudi na področje gospodarstva, in slovenskim izvoznikom omogočiti dostop do pravih informacij pri spodbujanju poslovanja na trgih EU in širše.
Kaj predstavlja logotip predsedovanja svetu EU
V logotipu predsedovanja Slovenije svetu EU trak v barvah slovenske zastave izrisuje silhueto Triglava, slovenskega narodnega simbola, ki predstavlja suvereno in samostojno državo ter hkrati trdno članico Evropske unije. Na Ukomu so zapisali, da to hkrati simbolizira vzpone in padce, ki so del razvoja EU. A prav zaradi spoštovanja temeljnih evropskih vrednot in vztrajnih prizadevanj vseh za skupno dobro je Unija po vsakem padcu še odpornejša in bolj povezana. Nad Triglavom je sedem zlatih zvezd z evropske zastave, ki predstavljajo sedmo kitico Prešernove Zdravljice. Besedilo slovenske himne poziva k dialogu in odprti družbi ter širi idejo o povezovanju in mirnem sobivanju vseh narodov. Logotip, ki je nastal v sodelovanju med ministrstvom za zunanje zadeve in Ukomom, je oblikoval Danijel Kovačič Grmek.
Aktualne tematike bomo v poslovni kampanji predstavljali vsak petek v časopisu Delo in na spletu. Tako bomo pregledali stanje slovenskega izvoza in slovenskih naložb v EU, pogledali, kako priti na nove trge v EU, kako povečati dodano vrednost v slovenskem gospodarstvu in izvozu ter kako doseči digitalno preobrazbo, ki bo osredotočena na izzive prihodnjega desetletja. Pogledali bomo, kako so slovenska podjetja izkoristila članstvo v Uniji, kako EU lahko pripomore k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in kje je praktična uporabnost EU, kje nam lahko pomaga diplomatska mreža EU. Odprli bomo še temo, kako k znanju v gospodarstvu pripomorejo evropski programi izmenjave, ali slovenska podjetja v svoje poslovanje vključujejo tuje praktikante in kako tuje investicije spodbujajo internacionalizacijo.
Vse priložnosti še niso izkoriščene
Programski partner konference pa je Inštitut za strateške rešitve, soorganizator konference pa Gospodarska zbornica Slovenije. Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve, na vprašanje, kako so po njegovi oceni slovenska podjetja izkoristila članstvo v EU, odgovarja, da ima s stališča izvoza EU dva zelo različna vidika. »Po eni strani pomeni, da je od leta 2004 za slovenska podjetja precej lažje in ceneje, če svoje izdelke in storitve prodajajo v drugih državah članicah. Po drugi strani pa članstvo v EU pomeni, da tudi za nas velja široka mreža trgovinskih pogodb, ki jih EU sklepa po vsem svetu. Oziroma drugače, članstvo v EU odpira številna vrata tudi zunaj Evrope.«
Ne samo zaradi privlačnosti blagovne znamke »Made in EU«, ampak, kot poudarja Stojan, predvsem zaradi prostotrgovinskih sporazumov in preferenčnih tarif. »Zelo na grobo velja, da slovenska podjetja vse bolje izkoriščajo prednosti, ki so povezane s prvim vidikom članstva. Se pravi, ko izvažajo drugod po EU, saj počasi vstopajo tudi na trge drugih članic, ne zgolj tradicionalno tesnih partneric Nemčije in Francije ter sosed Avstrije in Italije,« pravi Jure Stojan in dodaja, da glede osvajanja trgov zunaj EU slovenski izvozniki vseh priložnosti še niso izkoristili.
Čeprav se je delež izvoza v tretje države v zadnjem desetletju pred krizo zaradi covida-19 precej okrepil, so druge države EU še zmeraj glavna destinacija slovenskega gospodarstva. Letos je izvoz na te trge tudi najprej okreval. Kako se bo internacionalizacija slovenskega gospodarstva nadaljevala v postkoronskih časih, pa je zelo negotovo, posebno ker se dolgoročna trgovinska trenja med ZDA in Kitajsko niso veliko umirila, še meni sogovornik.
Kljub kratkoročnim nihanjem in razlikam med posameznimi članicami ostaja ugled EU na eni najvišjih ravni v več kot desetih letih. FOTO: Frederick Florin/Pool via Reuters
Eurobarometer: Podpora EU na splošno še vedno velika
Najnovejša javnomnenjska raziskava Eurobarometer, ki jo je naročil evropski parlament – izvedena je bila marca in aprila v 27 državah članicah EU, v njej pa je skupaj sodelovalo 26.669 ljudi –, na splošno izraža močno podporo EU kot tudi široko soglasje o tem, da je mogoče globalne izzive, kot je pandemija covida-19 bolje reševati na ravni EU.
Kljub kratkoročnim nihanjem kot tudi razlikam med posameznimi članicami ostaja ugled EU na eni najvišjih ravni v več kot desetih letih. Za skoraj vsakega drugega vprašanega v EU (48 odstotkov) ima namreč EU pozitiven ugled, za 35 odstotkov jih ima nevtralen in za le 17 odstotkov negativen ugled. Anketa tako potrjuje nadaljevanje postopno rastočega trenda ugleda EU v zadnjem desetletju kljub pandemiji in njenim posledicam na življenje prebivalk in prebivalcev EU.
Kombinacija kritičnega mnenja državljank in državljanov glede uresničevanja nekaterih ukrepov za spopadanje s krizo in dolgoročno pozitivnega trenda glede temeljne podpore EU hkrati pojasnjuje tudi zelo jasen poziv k reformi EU: kar 70 odstotkov anketiranih je namreč na splošno naklonjenih EU. Vendar je le nekaj manj kot četrtina Evropejk in Evropejcev (23 odstotkov) naklonjenih EU v sedanji obliki, kar je štiri odstotke manj v primerjavi z raziskavo iz novembra in decembra lani. Skoraj polovica vprašanih (47 odstotkov) je naklonjena EU, a ne v njeni sedanji obliki.
Kar 74 odstotkov Evropejk in Evropejcev (v Sloveniji 72 odstotkov) si želi, da bi EU imela več pristojnosti za odzivanje na krize, kot je pandemija covida-19. Glede pričakovanj v zvezi s prednostnimi nalogami evropskega parlamenta so vprašani na prvo mesto postavili javno zdravje (49 odstotkov, Slovenija 44 odstotkov), sledita boj proti revščini in socialni izključenosti (39 odstotkov, Slovenija 42 odstotkov), ukrepi v podporo gospodarstvu in odpiranje novih delovnih mest (39 odstotkov, Slovenija 40 odstotkov) ter ukrepanje na področju podnebnih sprememb (34 odstotkov, Slovenija 29 odstotkov).
Kje bi še lahko odprli nove trge
Sloveniji kot majhni državi ne preostane veliko drugih možnosti kot ponujanje izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo. »Seveda pa se je treba zavedati, da v sedanjem času ni več veliko primerov, kjer bi ena država nadzorovala celoto dodane vrednosti, ki se v nečem nahaja,« pravi Stojan. Večina izvoznikov je namreč vpetih v mednarodne nabavne verige. »Najprej morajo nekaj uvoziti, da lahko nato nekaj izvozijo. In ta nekaj v večini primerov ni končni izdelek, pač pa komponenta, ki se nato dalje predeluje oziroma nadgrajuje nekje drugje. Velikokrat je to, recimo, v Nemčiji, morda s prehodnim postankom na primer na Slovaškem.«
V mednarodnih nabavnih verigah pa velja, da te kot člen hitro zamenjajo, če ne zagotavljaš višje dodane vrednosti kot konkurenti. Najtežje te zamenjajo, pravi Jure Stojan, če si organizator verige. »Na tem področju pa se moč slovenskega gospodarstva zmanjšuje, kar lahko spodkoplje naše dolgoročne razvojne perspektive.« Zato odpiranje novih trgov ne pomeni samo iskanje novih geografskih destinacij, ampak mora temeljiti predvsem na krepitvi položaja v mednarodnih nabavnih verigah. »Ali drugače: če svojega izdelka nenehno ne izboljšuješ, ti prej ali slej zmanjka trgov, ki bi še bili pripravljeni od tebe kupovati,« zaključi Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve.
