Širok nabor pozavarovalnih kritij
Skladno s strategijo Sava Re daje prednost pozavarovanju z razmeroma hitrim reševanjem škodnih primerov, kjer je ključna ustrezna diverzifikacija portfelja.
Odpri galerijo
Diverzifikacija, predvsem v geografskem smislu, zagotavlja večjo stabilnost in manjšo nestanovitnost portfelja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Največja pozavarovalnica s sedežem v srednji in vzhodni Evropi ter z več kot 350 partnerji na več kot 100 pozavarovalnih trgih po svetu je Pozavarovalnica Sava (Sava Re). Njihovo vodilo je ustvarjanje dolgoročnih poslovnih odnosov s partnerji, ki jim pomagajo ohranjati finančno trdnost skozi vse faze ekonomskega cikla. Prednost dajejo kratkoročnim premoženjskim pogodbenim poslom, med katerimi pa izpostavljajo premoženjska, gradbena in pomorska pozavarovanja, kasko in transportna.
Kot pojasnjujejo v Savi Re, ponujajo širok nabor pozavarovalnega kritja za večino (po)zavarovalnih vrst, med njimi požarna in druga škodna zavarovanja, odgovornostna, nezgodna, življenjska in avtomobilska. Največji del posla oziroma premije zberejo iz naslova ožjega premoženja oziroma požarnih pozavarovanj, kar predstavlja okoli 80 odstotkov celotnega pozavarovalnega portfelja Save Re.
Tudi sicer globalno gledano največji delež pozavarovalne premije izhaja iz požarnih zavarovanj, sledijo življenjska pozavarovanja, pravijo v Savi Re. »Največje tveganje oziroma izziv za zavarovalnice namreč pomenijo katastrofalne naravne nesreče (potres, nevihte, poplave, toče, požari). Zaščito pred njimi pa omogoča predvsem ustrezna pozavarovalna zaščita. Segment povpraševanja po kritju posledic naravnih nesreč je tako v zadnjem obdobju v izrazitem porastu,« pojasnjujejo v Savi Re in kot primer škodnega dogodka, za katerega zavarovalnice kupujejo pozavarovalno zaščito, pri tem navedejo julijske poplave v Nemčiji in Belgiji. »Pozavarovalnice pri tako velikih nesrečah odigrajo ključno vlogo v smislu ustreznega kritja in zagotovitve izplačila škod zavarovancem.«
Kot še pravijo, skladno s strategijo Sava Re daje prednost pozavarovanju z razmeroma hitrim reševanjem škodnih primerov (»kratkorepna pozavarovanja«), kjer je ključna ustrezna diverzifikacija portfelja. »Diverzifikacija, predvsem v geografskem smislu, namreč zagotavlja večjo stabilnost in manjšo nestanovitnost portfelja. Poenostavljeno povedano, večja ko je diverzifikacija, manjša je verjetnost, da se bo isto leto katastrofalni dogodek zgodil hkrati na primer na Japonskem, v Indiji, Evropi in Južni Ameriki. Ključni sta seveda učinkovito prevzemanje in obvladovanje tveganj, kar pomeni, da je vedno v ospredju kakovost pozavarovalne premije.«
Uprava sicer pričakuje, kot je zapisano v sporočilu po avgustovski seji nadzornega sveta Save Re, da bo letošnji čisti dobiček skupine kljub katastrofalnim škodnim dogodkom pri pozavarovanju po zaključku polletja presegel 60 milijonov evrov, kar je 13 odstotkov več, kot je bilo prvotno načrtovano.
Kot pojasnjujejo v Savi Re, ponujajo širok nabor pozavarovalnega kritja za večino (po)zavarovalnih vrst, med njimi požarna in druga škodna zavarovanja, odgovornostna, nezgodna, življenjska in avtomobilska. Največji del posla oziroma premije zberejo iz naslova ožjega premoženja oziroma požarnih pozavarovanj, kar predstavlja okoli 80 odstotkov celotnega pozavarovalnega portfelja Save Re.
Pomembnost ustrezne pozavarovalne zaščite
Tudi sicer globalno gledano največji delež pozavarovalne premije izhaja iz požarnih zavarovanj, sledijo življenjska pozavarovanja, pravijo v Savi Re. »Največje tveganje oziroma izziv za zavarovalnice namreč pomenijo katastrofalne naravne nesreče (potres, nevihte, poplave, toče, požari). Zaščito pred njimi pa omogoča predvsem ustrezna pozavarovalna zaščita. Segment povpraševanja po kritju posledic naravnih nesreč je tako v zadnjem obdobju v izrazitem porastu,« pojasnjujejo v Savi Re in kot primer škodnega dogodka, za katerega zavarovalnice kupujejo pozavarovalno zaščito, pri tem navedejo julijske poplave v Nemčiji in Belgiji. »Pozavarovalnice pri tako velikih nesrečah odigrajo ključno vlogo v smislu ustreznega kritja in zagotovitve izplačila škod zavarovancem.«
Kot še pravijo, skladno s strategijo Sava Re daje prednost pozavarovanju z razmeroma hitrim reševanjem škodnih primerov (»kratkorepna pozavarovanja«), kjer je ključna ustrezna diverzifikacija portfelja. »Diverzifikacija, predvsem v geografskem smislu, namreč zagotavlja večjo stabilnost in manjšo nestanovitnost portfelja. Poenostavljeno povedano, večja ko je diverzifikacija, manjša je verjetnost, da se bo isto leto katastrofalni dogodek zgodil hkrati na primer na Japonskem, v Indiji, Evropi in Južni Ameriki. Ključni sta seveda učinkovito prevzemanje in obvladovanje tveganj, kar pomeni, da je vedno v ospredju kakovost pozavarovalne premije.«
Uprava sicer pričakuje, kot je zapisano v sporočilu po avgustovski seji nadzornega sveta Save Re, da bo letošnji čisti dobiček skupine kljub katastrofalnim škodnim dogodkom pri pozavarovanju po zaključku polletja presegel 60 milijonov evrov, kar je 13 odstotkov več, kot je bilo prvotno načrtovano.
