Potrošniki se vračajo na stare tire

Kljub tveganjem z začetka epidemije, ki so jih nosile zavarovalnice, leto načeloma ni bilo slabo.
Fotografija: Za zavarovanje premoženja in življenja je prebivalec Slovenije lani porabil v povprečju 1226 evrov, največ doslej. FOTO: Ratanapon Srisuneton/Shutterstock
Odpri galerijo
Za zavarovanje premoženja in življenja je prebivalec Slovenije lani porabil v povprečju 1226 evrov, največ doslej. FOTO: Ratanapon Srisuneton/Shutterstock

Čas mineva s pogledom na jutri. Tako so organizatorji naslovili 27. dneve zavarovalništva, ki so potekali včeraj in danes v Portorožu. Osrednja letna konferenca ene najhitreje rastočih in najpomembnejših gospodarskih panog v Sloveniji gosti številne ugledne udeležence in prinaša zanimive teme. Poleg strokovnih cehovskih vprašanj jo zanimata čas (ki ga, kot ugotavljajo, neprestano primanjkuje) in prihodnost. Na konferenci proučujejo spreminjajoče se vedenje potrošnikov kot (re)akcijo na ponudbo finančnih storitev. Posvečajo se tudi prihodnosti zdravstva, ki determinira zdravstvena tveganja.

Verjetno je zavarovalniško panogo – tako kot najbrž vse nas, ne le gospodarstvenike – k razmišljanju o času, minljivosti in prihodnosti spodbudila pandemija covida-19, ki je dobesedno vrgla svet s tečajev. Potrošnik ni več, kar je bil, in jasno je bilo, da bodo zmagovalci korone tisti ponudniki, ki se bodo prvi znašli na isti valovni dolžini z novim potrošnikom. Zato so raziskovalci trga poprijeli za delo in analizirali vse mogoče aspekte potrošnikovega življenja, dela, nakupovanja, bivanja.
Slovensko zavarovalno združenje in hiša za trženjsko svetovanje in raziskave Valicon sta opravila raziskavo (Re)akcija: Optimizacija vedenja potrošnika. Poročilo po drugem merjenju potrošniške klime je ugledalo luč sveta prav na tokratnih zavarovalniških dnevih.



Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja: »Epidemija je vplivala na poslovanje zavarovalnic.« FOTO: Tomi Lombar/Delo
Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja: »Epidemija je vplivala na poslovanje zavarovalnic.« FOTO: Tomi Lombar/Delo
Kako je torej epidemija vplivala na zavarovalništvo? »Učinki epidemije so se vsekakor odražali na poslovanju zavarovalnic,« pritrdi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger. »Ob prvem šoku, marca 2020, ko smo morali zapreti naše poslovalnice, ko je vlada sprejela nekaj odlokov, ki so neposredno določili podaljševanje registracij in zavarovanj vozil kar z odlokom, se je zelo hitro prilagodila tudi ponudba novih, bolj dostopnih prodajnih kanalov.

Zavarovalnice so skupaj z nami usmerjale tako sklepanje kot prijavo škod na splet. Kasneje se je v zavarovalništvo začel počasi vračati optimizem, na kar izrecno kaže omenjena raziskava. Načeloma leto 2020 ni bilo slabo leto, kljub velikim tveganjem, ki so jih zavarovalnice nosile, predvsem v začetku epidemije. Predvsem bi tu izpostavila nenaden padec kapitalskih trgov, ki se je takoj odražal v kratkoročnem nihanju kapitalske ustreznosti praktično vseh izvajalcev znotraj EU.«


Na poti v normalnost


Na kratko poglejmo, kaj je pokazala raziskava. Obnašanje potrošnika je narekovalo njegovo dojemanje razmer med epidemijo. Opredeljevala ga je negotovost, raven pesimizma in optimizma se je v poldrugem letu nenehno spreminjala. Nasprotno pa beležita indeks finančnega stanja in indeks potrošnje počasno rast brez večjih padcev; število ljudi, ki pričakujejo poslabšanje finančnega stanja in obsega potrošnje, je zdaj najmanjše.

Za zavarovanje premoženja in življenja je prebivalec Slovenije lani porabil v povprečju 1226 evrov, največ doslej. FOTO: Andrey Popov/Shuterstoock
Za zavarovanje premoženja in življenja je prebivalec Slovenije lani porabil v povprečju 1226 evrov, največ doslej. FOTO: Andrey Popov/Shuterstoock


Finančno stanje se je med epidemijo marsikomu izboljšalo. Opazovalci trga zato pričakujejo, da se potrošnja še ne bo ustavljala, saj so finančno prizadeti le določeni manjši segmenti v populaciji. Zato je pričakovati porast ali vsaj zadržanje sedanje stopnje sklepanja zavarovanj doma in avtomobilskih zavarovanj.

Pri najemanju kreditov so potrošniki še vseeno zadržani. Raven kreditov za prenovo doma in za izobraževanje se giblje v skladu z načrti. Nepremičninski in avtomobilski krediti sicer ne sledijo načrtom, a so se vseeno rahlo povečali. Strah kreditojemalcev, da bi imeli težave pri odplačevanju obstoječih kreditov, se zmanjšuje, tako da je pričakovati, da bo več kot devet od desetih strank kredit odplačalo po načrtu.

image_alt
Marko Jazbec: Verjamem v partnerstva v panogi in zunaj nje


Zavarovanja se, kot kaže, vračajo »v normalo«. Pri vseh zavarovanjih je namreč v primerjavi z lanskim junijem upadel delež tistih anketirancev, ki so hoteli obseg zavarovanj zmanjšati ali celo ukiniti. Večina življenjskih zavarovanj in zavarovanj doma se sklene s pomočjo agenta oziroma posrednika, skoraj pol turističnih pa prek spleta.



Utrjuje se odnos med uporabniki in agenti. Razlog je zaupanje, da jim bo agent ponudil najboljšo zavarovalno opcijo, pa tudi večje udobje, saj lahko na agenta preložijo urejanje potrebne dokumentacije ali jim v živo pojasni pogoje in prednosti zavarovanja.

Če bi zavarovalnice želele večji del sklepanja poslov prenesti na splet, bi to dosegle kvečjemu z boljšo ponudbo. Raziskava je pokazala, da bi pri za 20 odstotkov cenejšem zavarovanju lahko na splet preusmerili več kot dve tretjini uporabnikov, pri 40 odstotkov cenejšem zavarovanju pa že 79 odstotkov uporabnikov. Potrošniki so se namreč med korono »prenajedli« poslovanja prek spleta, zato zdaj želijo spet več fizičnega stika. Pri sklepanju in podaljševanju zavarovanj prek spleta ima več potenciala le turistično zavarovanje, pa tudi dodatno pokojninsko in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Uporabniki zaupajo, da jim bo agent ponudil najboljšo zavarovalno opcijo, tak način sklenitve posla je tudi najbolj udoben. FOTO: H_ko/Shutterstock
Uporabniki zaupajo, da jim bo agent ponudil najboljšo zavarovalno opcijo, tak način sklenitve posla je tudi najbolj udoben. FOTO: H_ko/Shutterstock


Premije so zrasle


In kako se je korona odrazila v poslovanju slovenskih zavarovalnic? Po podatkih Statističnega zavarovalniškega biltena se je skupna zavarovalna premija članic Slovenskega zavarovalnega združenja (ki pokrivajo več kot 95 odstotkov celotnega trga) lani povečala za 2,1 odstotka na 2569,6 milijona evrov, kar je največ doslej. S tem je delež zavarovalnih premij v BDP zgolj potrdil pomen dejavnosti za gospodarstvo; znašal je 5,6 odstotka. Penetracija se je v primerjavi z letom prej povečala za 0,3 odstotka, največ od leta 2009. Trg neživljenjskih zavarovanj je zrasel že šesto leto zapored, življenjska zavarovanja pa so po treh letih rasti za 0,6 odstotka upadla. Za zavarovanje premoženja in življenja je prebivalec Slovenije porabil v povprečju 1226 evrov, tudi največ doslej.

Leto 2020 je bilo za domači in svetovni pozavarovalni trg še eno v vrsti težkih let, predvsem zaradi visokih škod, povezanih s pandemijo covida-19, višjih izplačil za naravne nesreče in nižje donosnosti naložb. Kljub temu je slovenska pozavarovalna dejavnost zrasla, in sicer za 15 odstotkov, kar je največ od leta 2008. Pozavarovalna premija je s 372,7 milijona evrov dosegla rekordnih 0,8 odstotka BDP. Skoraj celotni portfelj pozavarovanj so predstavljala neživljenjska zavarovanja, pri katerih prevladujeta zavarovanje požara in elementarnih nesreč, sledita drugo škodno zavarovanje in avtomobilsko zavarovanje.

V pozavarovanjih prevladujejo zavarovanje požara in elementarnih nesreč ter drugo škodno zavarovanje in avtomobilsko zavarovanje. FOTO: Indypendenz/Shutterstock
V pozavarovanjih prevladujejo zavarovanje požara in elementarnih nesreč ter drugo škodno zavarovanje in avtomobilsko zavarovanje. FOTO: Indypendenz/Shutterstock


Izhod je bilo prilagajanje


Je prišlo na zavarovalnem trgu do kakšnih premikov, smo vprašali Majo Krumberger. »Strukturni premik na trgu v letu 2020 je bila predvsem združitev Generalija in Adriatic Slovenice. Do bistvenih strukturnih premikov, ki bi bili posledica epidemije in bi zdržali na dolgi rok, ni prišlo. Prilagodila se je ponudbena stran, a raziskave že kažejo, da se potrošnik na področju finančnih storitev vrača v stare tirnice. Tudi struktura premije po zavarovalnih vrstah ni bistveno spremenjena. Zavarovalnice se za naprej nadejajo relativno visokega optimizma in predvsem presežka denarnih sredstev. Ta del odpira veliko možnosti za prodajo predvsem produktov z elementi varčevanja. Morda je nekoliko bolj opazno tudi zavedanje o tveganjih v splošni populaciji, vendar se to še ne odraža v številkah.«



Kot opažajo na primer v Zavarovalnici Sava, je pandemija spremenila predvsem trende v segmentu sklepanja zavarovanj in prijavljanja škod. »V času pandemije, ko smo morali stopiti narazen, da bi lahko bili spet skupaj, smo se v Zavarovalnici Sava prilagodili razmeram in v kratkem času razvili sklepanje na daljavo ter prijavo in ogled škod na daljavo. S temi prilagoditvami smo strankam ponudili možnost sklepanja zavarovanj in prijavljanja škod tudi v času lockdowna, kar se je izkazalo za zelo dobro sprejeto tudi kasneje, ko smo lahko normalno poslovali, saj so stranke lahko izbrale zase najbolj priročen način sklepanja zavarovanj,« so povedali v Zavarovalnici Sava. V letu 2020 so zbrali 456,5 milijona evrov premij in izplačali 307,98 milijona evrov škod. Čisti dobiček je znašal 48,9 milijona evrov. Kljub določenim omejitvam in nadaljevanju pandemije verjamejo, da bodo tudi letos dosegli zastavljene načrte.

Preberite še:

Komentarji: